Naša tokratna junakinja ni samo shujšala za 40 kilogramov, ampak je s tem, ko se je posvetila sebi in svojemu zdravju, spremenila način razmišljanja in se začela postavljati zase ter se lotevati stvari, ki se jih prej ne bi. Danes si želi delati kot prostovoljka, saj meni, da bi njene izkušnje in prehojena pot lahko marsikomu pomagale kot spodbuda. Prvi je njenega novega optimizma deležen sin, ki ga poskuša spodbuditi k znižanju telesne teže in ga pri tem podpreti.
Piše: Lucija Fatur
Objavljeno: Revija Viva
- Osebna izkaznica
- Ime: Gina
- Starost: 64 let
- Začetek hujšanja: marec 2018
- Začetna teža: 123,1 kg, ITM 44,67 kg/m2
- Dosežena končna teža: 78,2 kg, ITM 28,37 kg/m2
- Celokupno zmanjšanje teže: 44,9 kg
- Zaključek hujšanja in začetek vzdrževanja teže: marec 2019
VSAK JE ODGOVOREN SAM ZASE
Gospa Gina je v Medico center prišla pred letom dni. Imela je dobrih 40 kilogramov več kot danes in med drugim tudi težave s srcem. Kardiolog ji je predlagal hujšanje in tako je prvič prestopila prag Medico centra, potem ko je v njej dozorela misel, da mora svoje življenje temeljito spremeniti. »Morda nekoliko oguljen stavek, da če sami ne bomo poskrbeli zase, ne bo nihče drug, a še kako drži,« je prepričana gospa Gina.
Stres in antidepresivi
»S težo pravzaprav sprva nikoli nisem imela težav,« pravi gospa Gina, medtem ko mi kaže poročne fotografije. Kilograme so pozneje prinesli stres, zdravljenje z antidepresivi, invalidska upokojitev. In s kilogrami so prišle tudi določene zdravstvene težave, zato je dozorela odločitev o spremembah. »Spremembe so bile nujne, kljub temu, da je spoznanje, da smo sami tisti, ki edini lahko spremenimo svoje življenje, kar težko, na prvi pogled pa je to še težje uresničiti.«
Zdravljenje
Po prihodu v Medico center pa so se stvari začele spreminjati. Spoznavala in uvajala je nove jedilnike, kar je doma povzročilo nekaj nejevolje. Nekatere jedi za moža sprva sploh niso prišle v poštev. A je vztrajala. Sčasoma je popustil, gospa Gina pa je k zmanjšanju teže začela spodbujati
tudi svojega odraslega sina.prepričana gospa Gina.
Zdi se, kot da je s spreminjanjem zunanje podobe gospa Gina začela spreminjati tudi svoje razmišljanje. Kot da bi bila zunanja sprememba povod za drugačen odnos do življenja. Začela je razreševati nekatere odnose v družini in sebe postavila na prvo mesto. »Zaradi nove podobe sem bolj samozavestna,« pravi. »Včasih povem svojem mnenje ali naredim kakšno stvar, ki je prej verjetno ne bi.«
Prihodnost
Želi si delati kot prostovoljka, želi pomagati ljudem, ki imajo psihične težave, rada bi jim odprla nekoliko bolj optimističen pogled na svet. Razmišlja o tem, da bi podpirala starejše in jim pomagala pri fizičnih opravilih ali samo s pogovorom. Svojo izkušnjo bi z veseljem delila z drugimi, saj je zdaj bogatejša za spoznanje, kako veliko lahko človek naredi zase, če se odloči in se vzame v roke, razlaga. Vsak je sebi neprecenljiv. In gospa Gina ostaja optimistka.
Komentar zdravnice
CELOSTNA OBRAVNAVA PSIHIČNIH MOTENJ
Leto dni je naokrog, kar je bila gospa Gina prvič pregledana v internistični ordinaciji centra Medico dr. Sentočnikove, kamor jo je zaradi debelosti napotila osebna zdravnica. Bila je težko gibljiva, s številnimi telesnimi boleznimi in dolgoletno diagnozo depresije, ki se je začela po porodu pred 24 leti. Kar nekaj takih bolnikov napotijo osebni zdravniki v mojo ordinacijo, pa so to bolniki, ki bi se morali zdraviti drugje in bi jih bilo v obravnavo treba sprejeti veliko prej, preden bi postali tako zelo telesno bolni.
Povečanje telesne teže pri teh bolnikih je namreč del njihove osnovne, psihične težave, ki jo zdravila (antidepresivi) lahko »utišajo« in naredijo življenje znosnejše, ne odpravijo pa vzroka za depresijo. Vsi, ki jim strokovno področje znanstveno podprte psihoterapije ni tuje, vedo, da ustrezen psihoterapevtski pristop, ob zdravilih, dokler so ta potrebna, bistveno pripomore k trajnemu izboljšanju, če je le bolnik
motiviran in v zdravljenju vztraja. Primerno mesto za zdravljenje teh bolnikov so torej rehabilitacijski centri psihiatričnih ustanov, kjer bi k zdravljenju pristopali s širšim razumevanjem dinamike tovrstnih psihičnih motenj in jih obravnavali širše, celostno, in ne le s predpisovanjem antidepresivov. Žal take možnosti in tudi volje, da se na tem področju zadeve obrnejo na bolje, v Sloveniji ni.
Prebudila se je iz dolgoletne otrplosti
Veseli me, da se je bila gospa Gina pripravljena predstaviti v Vivi, kajti ona in njena zgodba sta res nekaj posebnega. Danes je gospa, ki je v težkih razmerah v eni od nekdanjih jugoslovanskih republik končala osnovno šolo, pozneje pa nekaj let delala kot točajka, doma in v tujini, se zgodaj invalidsko upokojila in v življenju veliko pretrpela, povsem druga oseba, kot je bila tista, ki je pred letom dni prestopila prag našega centra. Kot bi se prebudila iz dolgoletne otrplosti, v kateri se je ukvarjala predvsem s telesnimi težavami in bila zadnja leta povsem odvisna od drugih. Zdaj sedi pred menoj urejena oseba, ki je vzela življenje v svoje roke. Dobila je voljo in veselje, da skrbi zase, se trudi s pripravo zdravih obrokov, da bi se redno gibala, pa se vsak dan peš odpravi po nakupih in opravkih. Svoje izkušnje in spoznanja si želi prenesti na svojega sina, ki se prav tako bojuje s povečano težo. Srčno ji želim, da bi s to pozitivno naravnanostjo vztrajala naprej. Predvsem pa ji želim, da bi bilo življenje z njo v prihodnje prijaznejše, kot je bilo v preteklosti.
dr. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine in psihoterapevtka
