Gospa Danica prihaja v Medico dobro leto dni. Počasi, a vztrajno izgublja kilograme, ki so jo motili že vse življenje, vendar se z njimi ni znala spoprijeti na pravi način. Pred leti jih je sicer nekaj izgubila ob podpori hčerke, ki ji je pripravljala obroke, vendar pozneje ni bila dovolj vztrajna.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Diana Anđelić
Objavljeno: Revija Viva, Junij 2012
- Osebna izkaznica
- Ime: Danica
- Starost: 57 let
- Poklic: rejnica
- Začetna teža: 105,8 kg, ITM 41,84, obseg pasu 127,5 cm
- Dosežena teža po hujšanju: 90,1 kg; ITM 35,64; obseg pasu 112 cm
- Trajanje obravnave: 14 mesecev
- Celokupna redukcija teže: 14,7 kg, zmanjšanje obsega pasu 15,5 cm
- Dosežena redukcija teže v prvih šestih mesecih: 12,1 kg, zmanjšanje obsega pasu 8,5 cm
- Dosežena redukcija teže v nadaljnjih osmih mesecih: 2,6 kg,zmanjšanje obsega pasu 7 cm
Odločitev za hujšanje
“Jedli smo tudi premastno hrano,” zdaj ugotavlja. Zaradi povišanega krvnega tlaka ji je zdravnica večkrat omenila hujšanje, in lani se je gospa Danica vendarle odločila. Počutila se je sicer kar dobro, imela pa je težave pri gibanju, ki so jo že začele motiti.
Najprej obrok zase, zatem za družino
Pravi, da je sicer hitro osvojila drugačno prehranjevanje, še bolj motivirana pa je postala, ko je začela uspešno izgubljati kilograme. Ugotovila je, da ji je veliko lažje, če najprej pripravi obrok zase in zatem še za družino. “V nasprotnem se kar ne morem upreti pokušanju, saj veste, kako je, malo tu, malo tam – in kaj hitro je preveč.”
Le grižljaj ali dva
Vse, ki se lotijo hujšanja, na tej poti kmalu pričaka prva ovira – praznovanja in druge priložnosti, ko se na mizi znajde obilo najrazličnejše hrane. Tudi gospa Danica se je morala spoprijeti s tem, predvsem v zadnjem času pa je bilo takšnih priložnosti precej. Našla je kompromis – poskusi vse, kar si zaželi, vendar le grižljaj ali dva.
Ena odločitev spremeni življenje
Gospa Danica je ena od tistih, ki ob prvem obisku v Medicu ne razmišljajo kaj prida o uspehu, o tem, kaj jih pravzaprav čaka, in kako jim bo ta odločitev spremenila življenje, ki se torej šele pozneje, čez nekaj tednov ali mesecev, zavedo, da gre za odločitev, ki ti, če jo v celoti sprejmeš, v resnici spremeni življenje.
Lepo je obleči prevelike hlače
S trenutno težo je sicer zadovoljna, vendar bi rada izgubila še kak kilogram, da bi si bila res všeč. “Zanimivo,” pravi, “res si zaželiš, da bi se še nekoliko oklestil, zmanjšal obseg in se s še večjim veseljem pogledal v ogledalo. Prav lepo je obleči hlače, ki so ti prevelike.”
Lažje hujša s hojo
Z načrtno rekreacijo se prej ni ukvarjala, zdaj pa hodi v Medico na telovadbo, predvsem pa se trudi, da bi čimveč hodila. Tudi sama je opazila, da se počuti veliko bolje in da gre tudi s hujšanjem lažje, če si privošči veliko hoje.
Prava pot in smer
Kako pomembno je gibanje, mora seveda ugotoviti vsakdo sam – kilogrami se hitreje topijo, predvsem pa z gibanjem razmišljanje o hrani preusmerimo drugam. Vse to ugotavlja tudi gospa Danica. Prepričana je, da je treba za nekatere stvari poiskati pomoč strokovnjaka, saj le tako v trenutkih, ko ne veš, kako in kaj, najdeš pravo pot in smer. Pomembni sta seveda tudi motivacija in podpora, ki jo ima gospa Danica doma.
Zdravniški komentar
PROTI CILJU VODIJO TUDI MAJHNI KORAKI
Gospa Danica se je prvič oglasila v centru Medico v marcu 2010. Pravzaprav jo je napotila osebna zdravnica, ki je menila, da mora shujšati, saj ji je bilo potrebno zadnja dva meseca pred pregledom podvojiti odmerek zdravil za povišan krvni tlak.
Ta se namreč na zdravila ni dobro odzival in je bil kljub dvotirni terapiji še vedno visok – ob prvem pregledu sem ji ga izmerila kar 190/120 mm Hg (zgornje normalne vrednosti so 130/85 mm Hg). Gospa Danica za hujšanje ni bila posebej motivirana. Želela je le opraviti internistični pregled in preiskave; pravzaprav je želela izvedeti, koliko je debelost že vplivala na njeno zdravje.
Obrambe
Ob tem mi pride na misel zanimiva osebna izkušnja, ki sem jo doživela na eni izmed akcij za zdravo življenje, v kateri sem sodelovala kot specialistka za obravnavo debelosti. Mimoidoči so si lahko pri različnih sodelujočih izmerili krvni tlak, vrednosti holesterola in sladkorja v krvi, pa količino maščobe v telesu itd. Ob meni – tudi mi smo ponujali možnost meritve krvnega tlaka in drugih parametrov – je bila postavljena profesionalna osebna tehtnica. Zanimivo je bilo opazovati mimoidoče in njihove reakcije: v zadregi in nekoliko zardelih obrazov se jih je veliko, ne le tisti z izrazito povečano težo, v precejšnjem loku izognilo “bližnjemu srečanju” s tehtnico. Pred ponudniki, ki so merili krvni tlak ter količino maščob in sladkorja v krvi, so se vile dolge vrste. Po opravljenih preiskavah so se mimoidoči vračali mimo naše stojnice – tehtnice so se še vedno izognili, marsikdo pa je pripomnil: “Težo imam preveliko, saj vidite, a moji izvidi so v redu, imam normalen holesterol in krvni sladkor” in odhiteli so naprej, večinoma po nakupih. Nekoliko “skrivanja glave v pesek” je bilo slutiti tudi v razmišljanju gospe Danice, ko sem jo srečala prvič.
Motivacija ali le želja?
S podobno naravnanostjo pri ljudeh se srečujemo pogosteje, kot bi pričakovali. Žal ne znamo ceniti zdravja, ko ga še imamo. Težko se odpovemo ugodju, na katerega smo navajeni. S preveliko lahkoto se prilagajamo negativnim telesnim spremembam, ki bi jih lahko preprečili. Izdelamo si številne obrambne mehanizme, le da se nam ne bi bilo treba spreminjati, se čemu odpovedati, se potruditi. Morda si spremembe želimo, a kaj, ko se nam zdi pot do cilja predolga in prenaporna.
Stopnje obravnave
Znano je, da je obravnava debelosti sestavljena iz dveh stopenj. Prva, ki traja v povprečju šest mesecev, je usmerjena v hujšanje, druga, ki navadno traja več let, pa v stabilizacijo dosežene znižane teže. Vedno bolj se zavedamo, da potrebuje veliko ljudi pomoč tudi že takrat, ko posledic debelosti še ne čutijo ali so se nanje navadili – na stopnji torej, ko se za hujšanje še niso odločili. Temu rečemo predmotivacijska stopnja. Z njimi je potrebno prehoditi dolgo pot motivacijskega postopka, da prispejo do točke, ko je odločitev za spremembo prehransko – gibalnih navad njihova lastna odločitev in ne posledica zunanjih pritiskov. Spremembe je potrebno uvajati postopoma, pri tem pa uporabiti različna znanja in veščine, da pridemo do rezultata.
Gospe Danice ne predstavljamo, ker bi bila zmagovalka v hitrosti hujšanja ali v količini izgubljenih kilogramov. Zagotovo pa je lahko za zgled vsem, ki razmišljajo tako, kot je pred dobrim letom dni ona. Prepričana je bila, da je njena povečana teža ne moti in v ničemer ne ovira. Za hujšanje ni bila motivirana, pač pa je želela le potrditev, da je kljub bolezenski debelosti še vedno “dovolj zdrava”. Zato je 15-odstotno zmanjšanje njene teže naša skupna zmaga in sporočilo, da proti cilju vodijo tudi majhni koraki.
Tina Sentočnik, dr.med., spec. interne medicine
