V Medico je prišla pred dobrima dvema letoma, do zdaj je shujšala približno 25 kilogramov. Pravi, da je že vse od otroštva pri teži precej nihala, ves čas se je redila in hujšala, v tistih letih se tega niti ni dobro zavedala oziroma ni hujšala namerno. Se je pa ves čas primerjala z drugimi in se večino časa zavedala, da ima nekaj kilogramov preveč.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Grega Žunič
Objavljeno: Revija Viva
- Osebna izkaznica
- Ime: Maja
- Poklic: študentka
- Starost: 25 let
- Začetek obravnave: januar 2014
- Zadnja ambulantna kontrola: april 2016
- Celokupna redukcija teže: 25 kg
V Medico je prišla pred dobrima dvema letoma, do zdaj je shujšala približno 25 kilogramov. Pravi, da je že vse od otroštva pri teži precej nihala, ves čas se je redila in hujšala, v tistih letih se tega niti ni dobro zavedala oziroma ni hujšala namerno. Se je pa ves čas primerjala z drugimi in se večino časa zavedala, da ima nekaj kilogramov preveč. »Če zdaj pogledam fotografije iz osnovnošolskih let, se sama sebi niti ne zdim debela, a takrat sem občutila drugače.« Zelo rada je imela sladkarije, predvsem čokolado.
Študij v Ljubljani
Prelomen za težo je bil odhod na študij v Ljubljano. »S študentskimi boni je ponudba sicer pestra, a izbirala sem predvsem pice, čevapčiče, hamburgerje, take stvari,« pripoveduje. »Poleg tega so porcije res velike. Na hrano nisem bila pozorna, jedla sem pač tisto, kar sem si zaželela.« Seveda, kilogrami pa so se samo še začeli kopičiti. Vseh teh 25 je nabrala v začetnih letih študija.
Naletela je na Medico center
Poskusila je kar nekaj diet, a vse so se končale neuspešno, Majo pa je začelo preganjati vprašanje, kako to, da je pred hrano tako popustljiva. Zakaj ne oblada svoje želje po hrani, po sladkem? Ali obstaja kakšen ključ za razumevanje tega? Vedela je, da ji bo odgovor na to vprašanje tudi pomagal pri izgubi kilogramov. Med brskanjem po internetu je naletela na Medico center in razlaga na spletni strani jo je prepričala, da poskusi.
Prebroditi moraš začetek
Tako se je začela pot hujšanja, sicer uspešno. »Priznam pa,« nadaljuje, »vseeno sem mislila, da je lažje,če nekaj sprejmeš z razumomin poznaš določene mehanizme. Mogoče sem na začetku mislila,da bo lažje. Je pa res, da če nekaj razumeš, morda lažje prebrodiš krize, ki sčasoma pravzaprav nisoveč krize, saj se ti in tvoje telona vse skupaj navadita. Želja posladkem recimo traja še nekaj časa,a potem mine tudi to. Res moraš prebroditi začetek, dva, tri tedne, potem se počutiš pa res odlično!«
Pomaga si s tekom
Pri pogovorih s psihiloginjo je tudi spoznala, da se ljudje hranimo pravzaprav iz najrazličnješih vzrokov, ne le zaradi lakote – s hrano se tolažimo, nam je v oporo in če želimo obvladati svojo željo po njej, moramo najti drug vir zadovoljstva. Naučiti se moramo obladovati stres in težja obdobja, ne da bi pri tem uporabili hrano. Sicer je, kot pravi Maja, to kar težko, saj gre za druge oblike zadovoljstva, a ni nemogoče. Sama recimo rada posluša glasbo, pomaga pa si tudi z rekreacijo, tudi tekom, za katerega si nikoli ni mislila, da ga bo vzljubila.
Spet se počuti odlično
Maja ima zdaj pred seboj nov cilj: čimbolje se počutiti v svojem telesu. Izguba kilogramov je bil nek začetek, v katerem Maja vidi novo priložnost za svoje zadovoljstvo. S tem je nehote prišla tudi večja samozavest in nemalokrat si reče: »Če sem zmogla shujšat, lahko naredim tudi kaj drugega.«
Okolica jo spodbuja, mnenja so pozitivna. V bistvu se prvič v življenju zavestno dobro počuti v svojem telesu.
Zdravniški komentar
Maja se je prvič oglasila v moji ambulanti v centru Medico dr. Sentočnik pred dvema letoma in štirimi meseci. Njena največja težava je bila stalna preokupacija s hrano. Povečana teža jo je spremljala od 5. leta starosti, kmalu po tem, ko so ji ugotovili težave s ščitnico. Predpisali so ji zdravila, ki jih bo morala jemati vse življenje. A vzrok za povečano težo ni bil v obolenju ščitnice. Sintetični hormoni, s katerimi nadomeščamo pomanjkljivo delovanje ščitnice, namreč povsem normalizirajo presnovo v organizmu.
Maja se je povsem zavedala, da je prenajedanje in obsedenost s hrano, kakor je sama poimenovala svojo težavo, povezano s psihološkimi vzroki. Želela si je tudi zmanjšati svojo previsoko težo, jo normalizirati in jo pozneje tudi uspešno ohranjati. Sama je namreč v preteklosti velikokrat poskušala shujšati, tako s pomočjo diet kot tudi z gibanjem, a ji nikoli ni uspelo.
Večina bolnikov, ki pomoč v zvezi s povečano telesno težo poiščejo v ambulanti, je usmerjenih predvsem v težo, ki jo vidijo kot svoj poglavitni problem. Hujšanje je najpogosteje njihov edini cilj. Redko se zavedajo, da je njihova teža posledica napačnih prehranskih vzorcev, ki so pogosto tako utrjeni in avtomatizirani, da jih doživljajo kot del svoje identitete. Le manjšina je pripravljena na psihološko usmerjeno delo, še manj pa na dejstvo, da je za uspešno ohranjanje teže po hujšanju potrebno narediti nekaj temeljitih sprememb v načinu življenja.
Po uvodnem pogovoru in pregledu sva se z Majo odločili za obliko obravnave, ki je bila glede na njene težave najustreznejša: usmerila sem jo v psihoterapevtsko obravnavo motnje hranjenja. Nisem ji predpisala diete za hujšanje, saj ji ne bi zmogla slediti, to pa bi lahko imelo za posledico motivacijski upad in prezgodnji izstop iz obravnave. Maja je psihoterapevtsko skupino mladih v centru Medico dr. Sentočnik redno tedensko obiskovala kar nekaj mesecev, preden se je njena nezadržna potreba po hrani pričela zmanjševati in je njena teža pričela padati.
Maja še vedno obiskuje psihoterapevtsko skupino in ima obdobne preglede v moji ambulanti. Do danes je shujšala dobrih 25 kg in dosegla normalen ITM. Prvič v zadnjih 20 letih ima normalno telesno težo. Verjamem, da bo Maja svojo doseženo normalno težo uspešno vzdrževala. Z načinom obravnave smo namreč pri njej posegli v samo jedro problema s hrano. Izbrana terapija je v veliki meri že odpravila poglavitne simptome motnje hranjenja. Maja ob tem nima občutka, da je »na dieti«, pač pa se je navadila rednih obrokov, naučila se je osnov zdravega prehranjevanja in je tudi bolj telesno aktivna, kot je bila včasih. Tudi zmore veliko več, saj je ne ovira niti povečana teža niti druge telesne in psihične težave, ki jih prinaša debelost. Želim ji, da bi ohranila motivacijo in vztrajala dalje.
Tina Sentočnik, dr.med., spec. interne medicine
