Moj tokratni sogovornik Peter je spoznanje, ki se mu zdi najpomembnejše, odkar se je odločil za hujšanje, strnil takole: “Res je pomembno, da se človek ukvarja s športom, ampak še pomembnejše je, da se pravilno prehranjuje. Taka je moja izkušnja.” Do tega sklepa je prišel že prej, saj je tako rekoč vse življenje zagrizen športnik. Fitnes, bodypump, hoja – vsega se loti vsaj petkrat na teden, kljub temu pa je njegova teža naraščala.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Diana Anđelić
Objavljeno: Revija Viva, Februar 2012
- Osebna izkaznica
- Ime: Peter
- Starost: 32 let
- Poklic: natakar
- Začetna teža (marec 2011): 117,5 kg; ITM 37,72; obseg pasu 125 cm
- Dosežena teža po desetih mesecih zdravljenja (januar 2012): 100,3 kg; ITM 31,83; obseg pasu 103 cm
- Celokupno zmanjšanje teže: 17,2 kg
- Zmanjšanje obsega pasu: 22 cm
- Najnižja dosežena teža (november 2011): 95,9 kg ITM 33,44
Opustitev kajenja
Še pred petimi leti je pokadil približno škatlico cigaret na dan. Potem je moral zaradi pljučnice dvakrat na Golnik. Z masko na obrazu je prišel do spoznanja – moral bo opustiti kajenje. Uspelo mu je brez večjih težav. Kot pravi: “Ko ležiš v bolnišnici, se zelo dobro azaveš resnosti položaja.” Toda opustitvi kajenja je sledilo pridobivanje na teži. Slišal je, da se to bivšim kadilcem rado zgodi, vendar si ni znal pomagati. “Zdelo se mi je, da sem se znašel v začaranem krogu. Opažal sem, da se redim, poskušal sem paziti pri prehrani, s športom sem se ukvarjal pod vodstvom trenerja, ki mi je predpisal tudi način prehranjevanja, vendar se nisem zavedal, kako pomembna je prehrana, zato sem na teži le še pridobival.”
Težko se je upreti
Poleg tega je gostinec – takrat je delal v gostilni in ni bilo hrane, ki je ne bi poskusil, tega pa ni bilo malo. Z ženo rada hodita na potovanja, od koder pa se je vsakič vrnil še težji. “Kadar mi je na voljo možnost neomejenega prehranjevanja, se ji ne morem upreti,” je iskren. Prizna, da se je nekoč po sedmih dneh dopusta vrnil domov sedem kilogramov težji. “Fotografije s potovanja sem umaknil in zdaj izgleda tako, kot da je bila žena sama,” se je pošalil Peter. Peter ugotavlja, da se takrat ni dobro zavedal svoje podobe, “ni videl”, kako zelo se je spremenil. Vendar pa so to opazili domači in ga začeli spodbujati k hujšanju.
Po strokovno pomoč
Mama mu je dala telefonsko številko Medica, tudi številka na tehtnici – 123 kilogramov – je bila neizprosna. Odločil se je, da poišče strokovno pomoč. K temu ga je prisililo tudi počutje: težko se je sklonil, že pri hoji po stopnicah se je zadihal, na poti na Šmarno goro se je kar naprej ustavljal.
Zdaj priznava, da ni lahko. Pogreša čokolado, včasih se s kakim koščkom tudi pregreši, vendar je novo počutje toliko boljše, da bi si novo težo želi obdržati, v prihodnje pa namerava izgubiti še nekaj kilogramov.
Ko pozabiš nase
“Rediti sem se začel po poroki, sploh po opustitvi kajenja. Opažam, da ljudje po poroki pogosto pozabijo nase, zredijo se in se prenehajo ukvarjati s športom. Tega preprosto ne razumem. Občudujem starejše ženske, ki jih vidim pri rekreaciji, saj je videti, da jim ni vseeno, še naprej skrbijo za svoje zdravje. Ko srečujem sošolce, pogosto opažam, da imajo kar nekaj kilogramov več kot nekoč. Zanimivo, kako pozabimo nase in kljub slabemu počutju ne ukrepamo.”
Z rednimi obroki je lažje
Poleg tega je zdaj pozoren na odnos do hrane, ki se nam ponuja na vsakem koraku. “Tudi zdaj, ko sem na dieti, marsikdo ne razume, da imam svoje obroke, svoj red, ki se moram držati. Pravzaprav mi je prav zaradi tega v bistvu lažje. Natanko vem, kdaj in kaj bom pojedel in niti na misel mi ne pride, da bi pojedel kaj drugega, ne mika me. če imaš red, pet obrokov na dan, je res lažje.” Nehote primerja cigarete in hrano, in ugotavlja, da gre s hrano težje, saj je ponudba večja, brez hrane pa pač ne moreš.
Peter je s sabo in svojim uspehom izredno zadovoljen. “Pri 32 letih sem premlad, da bi si nakopal kup zdravstvenih in drugih težav. Upam seveda, da je bila to moja prva in zadnja tovrstna izkušnja.”
Zdravniški komentar
KLJUČ DO USPEHA JE VZTRAJANJE
Gospod Peter je eden tistih, ki jih debelost spremlja od pubertete. Spomni se, da ga je v srednji šoli na povečano težo opozarjala mati.
Njega teža ni motila, a se je pri 18. letih za prvo hujšanje odločil prav na materino pobudo. Posebej uspešen ni bil niti takrat niti pozneje, v štirinajstih letih pa je postopoma pridobil 37 kilogramov.
Slaba popotnica
Že v starosti 24 let so mu ugotovili putiko, dedno pogojeno bolezen, značilno za moške, ki pa jo neustrezna prehrana s preveč beljakovinami živalskega izvora, konzumacija alkohola in velikih količin sadnega sladkorja še poslabšajo. Zaradi povezave z izobiljem so jo v preteklosti imenovali “bolezen kraljev”. Najpogostejši vodilni simptom je močno boleče vnetje osnovnega sklepa nožnega palca, lahko pa so vneti tudi drugi sklepi. Vnetje sklepa se pojavi iznenada, v nekaj urah, pogosto ponoči in je v večini primerov povezano s prehranskimi prekrški. Bolniki pogosto povedo, da je nožni palec tako boleč, da ne prenese niti dotika rjuhe. Naš današnji pacient je imel s ponavljajočim vnetjem palcev na nogah kar veliko težav, tako da je moral jemati zdravila. Imel je tudi težave s pomanjkanjem encima za presnovo mlečnega sladkorja in je moral opustiti uživanje mleka.
V diagnostičnem postopku smo ugotovili še druge abnormnosti, ki so pogosto povezane s trebušno debelostjo. Povečan obseg pasu v povezavi s povečano količino maščob v krvi imenujemo metabolni sindrom, ki ga pogosto spremlja zamaščenost jeter. Vse naštete motnje skupaj z debelostjo vodijo v zgodnjo aterosklerozo – zamaščenost žilne stene. Ta ima za posledico zožitev žil in nevarnost možganske kapi ali srčnega infarkta, najpogostejših povzročiteljev smrti v razvitem svetu. Slaba popotnica za moškega pri dvaintridesetih, na pragu odraslosti, mar ne?
Odločno vztraja
Obravnava debelosti je zahteven in dolgotrajen postopek. Zanj je potrebna vztrajnost in obojestransko zaupanje med pacientom in zdravnikom. Prav na tej preizkušnji je tokratni pacient. Po uspešnem hujšanju – v prvih šestih mesecih je shujšal skoraj 22 kilogramov – je v času decembrskih praznikov na hitro pridobil več kot pet kilogramov, kar mu je sprva vzelo nekaj začetnega zagona. A v strahu, da bo pridobil nazaj vso izgubljeno težo, je ponovno poprijel in je odločen vztrajati.
Vztrajati tudi po hujšanju
Strokovne in klinične izkušnje kažejo, da diete – in hujšanja – ne moremo z enakim učinkom ponavljati v neskončnost. Običajno so prvi poskusi najuspešnejši, ponavljanje diet (dietiranje) pa ima največkrat za posledico svojevrstno “odpornost na dieto” in posledično težave z zniževanjem teže. To je tudi najverjetnejši razlog za dejstvo, da vedno več ljudi z debelostjo brezupno išče “najboljšo in najbolj učinkovito dieto”. A za dolgoročni uspeh je bistveno vztrajanje tudi še potem, ko smo že shujšali, in sprotno popravljanje vsakega porasta teže, če se nam zgodi. Zato gospodu Petru želim prav vztrajnosti.
Tina Sentočnik, dr.med., spec. interne medicine
