Gospa Martina se stopnicam ne izogiba več. Tudi daljše hoje se ne prestraši. Telovadi z veseljem. Vendar pa se še spomni časov, ko ni bilo tako, ko je v vsaki stolpnici najprej poiskala dvigalo, ko jo je že malce daljša hoja utrudila, v službi pa je le s težavo dvignila malce težji zaboj, ki ga kot medicinska sestra včasih mora. O odločitvi, ali naj jo predstavimo v Vivi, ni dolgo pomišljala, saj pravi: “To je spodbuda meni in tudi drugim, predvsem tistim, ki še oklevajo. Z veseljem preberem članek, sploh kadar predstavite koga, s katerim skupaj preživljamo ure na kontrolah in pri telovadbi.”
Piše: Lucija Fatur
Foto: Diana Anđelić
Objavljeno: Revija Viva, December 2011
- Osebna izkaznica
- Ime: Martina
- Starost: 55 let
- Poklic: srednja medicinska sestra
- Pred hujšanjem: teža 116,8 kg; ITM 47,69; obseg pasu: 130,5 cm
- Po hujšanju: teža 92,8 kg; ITM 38,13; obseg pasu 109,5 cm
- Trajanje hujšanja: 7 mesecev
- Celokupno zmanjšanje teže: 24 kg
- Povprečno mesečno zmanjšanje teže: 3,4 kg
Gospa Martina je bila že kot otrok bolj okrogla, telovadbe ni marala, saj je bila precej nerodna, zato jo presežni kilogrami spremljajo tako rekoč vse življenje. Le malo je jedi, ki jih ne bi marala, kot otroka pa so jo tudi naučili, da mora vedno pojesti vse, kar je na krožniku.
Pot do zmage
V Medicu je bila že leta 2000. Žal je svoje dokaj uspešno hujšanje zaradi pomanjkanja časa prekinila. To pa ni bil njen prvi poskus hujšanja, nekaj let prej je izgubila kar lep del svoje teže, vendar na popolnoma nezdrav način, s katerim si je porušila tudi hormonsko ravnovesje. Vse dneve je tako rekoč stradala – v enem dnevu je na primer pojedla le trdo kuhano jajce in popila skodelico mleka. Žal se je prepozno zavedela, da je škodovala tudi zdravju. Pozneje so ji ugotovili tudi težave s ščitnico.
Vsa leta se je borila s težo, vendar ni nikoli dokončno zmagala. Vedela je sicer, da bi si morala vzeti več časa zase, vendar tega ni znala, vsakdanje življenje, razpeto med službo in družino, jo je kar posrkalo.
Odločena za spremembo
Zadnje čase se je vse teže gibala. Stanuje v drugem nadstropju, vendar se je do tja vedno peljala z dvigalom. Že iz službe je prišla utrujena in misel na gibanje ji ni bila prijetna. Tedaj se je gospe Martini porodilo vprašanje: »Ali moram pri 55 letih res tako živeti? Kaj, če zbolim? Kako bo nekdo skrbel zame, pri vseh teh kilogramih?« Obiskala je svojo zdravnico, ki ji je svetovala dr. Sentočnikovo. Nekoliko skeptična, a vendarle že skoraj odločena, je gospa Martina spomladi prišla v Medico.
Podpora bližnjih za spodbudo
Seveda jo povprašam, ali si zdaj vzame kaj več časa zase. »Saj si ga moram!« se zasmeji. Tudi sama ugotavlja, da človek v resnici marsikaj naredi šele takrat, ko je v to prisiljen. Takrat pa ne razmišljaš, da ali ne, preprosto narediš in se ne sprašuješ, ali imaš čas, možnosti, kaj bodo rekli drugi … Seveda pa je lažje, če imaš podporo okolice, in gospa Martina jo ima – tako v možu kot v sodelavcih in prijateljih. Soseda, h kateri hodi na kavo, ji zraven kave ne ponudi več piškotov in z gospo Martino solidarno pije nesladkano kavo.
Gre za zdravje!
Zaradi sebe in tudi zaradi okolice je Martina še vedno zelo motivirana. Spoprijateljila se je s stopnicami, po katerih gre pogumno peš, z veseljem si kupuje garderobo manjših številk. Pravi sicer, da dandanes okolje preveč poudarja zunanjo podobo, a vendarle gre tudi oziroma predvsem za zdravje. Vsekakor pa je treba spremeniti življenjski slog – ne le prehranjevanja, gre za to, da kljub vsemu malo več pozornosti posvetiš sebi. Občutek pa je odličen, to pa je najpomembnejša nagrada.
Zdravniški komentar
SKRIVNOST USPEŠNEGA HUJŠANJA
Gospa Martina tokrat v centru Medico hujša drugič. Prvič sva se srečali pred 11. leti, njena takratna teža je bila še 15 kilogramov višja. V letošnjem aprilu se je po enajstih letih in dokaj uspešnem vzdrževanju teže po prvem hujšanju opogumila in se odločila za naslednji korak.
Leta 2000 je v petih mesecih shujšala 23 kg, njeno počutje se je izboljšalo in odločila se je, da bo doseženo težo (110 kg) vzdrževala samostojno. Ni ji povsem uspelo, nekoliko se je zredila nazaj, a se je vsa naslednja leta trudila, da bi težo znižala. Poskušala je z najrazličnejšimi dietami, samostojno, pa tudi v zdravstvenovzgojnem programu organizacije CINDI v področnem Zdravstvenem domu.
Izgubljena
Gospa Martina ima za sabo dolgoletno zgodovino povečane teže in hujšanja. Prekomerno prehranjena je bila že od zgodnjih otroških let, povečano težo imata tudi starša. Prvič je hujšala samostojno v starosti 27 let. Nekaj tednov je dobesedno stradala in shujšala s 75 na 59 kilogramov, a je v letu dni pridobila vso izgubljeno težo in še kak kilogram več. Takrat so se njene hude težave s težo pravzaprav začele. Neprestano na najrazličnejših dietah je postopoma izgubila pravo mero glede prehranjevanja, njena teža pa je kljub pogostemu odrekanju hrani nezadržno naraščala. Leta 2000 je dosegla najvišjo vrednost 131,1 kg, njen ITM pa 53,87; imela je zvišan krvni tlak in težave s ščitnico.
Dosegla prvo magično mejo
Naša današnja pacientka je motivirana, resna in uspešno hujša. Počuti se dobro, lažje dela, bolje spi, ima več energije in telesne kondicije, bolečine v hrbtenici in sklepih so ponehale. Povsem se je normaliziral prej povišan krvni tlak, normalizirala se je količina holesterola v krvi, pomembno se je zmanjšala količina maščobe v trebušni votlini in jetrih.
Po dveh desetletjih ob tehtanju spet vidi dvomestno številko, kar ji močno veča motivacijo in upanje, da bo dosegla svoj končni cilj – težo pod 80 kilogramov. Prvo magično mejo je dosegla, do cilja ji manjka le še dvanajst kilogramov. Po predvidevanjih bo željeno težo dosegla
v naslednjih šestih mesecih.
Individualen ter celostni strokovni pristop
Marsikdo se bo vprašal, kako dosežemo, da posameznik, ki se je prej dolga leta trudil v prazno, končno uspešno shujša. Odgovor je v individualno oblikovanem jedilniku, ustrezni in učinkoviti aktivaciji ter v motivacijo usmerjeni psihološki terapiji.
Martinina zgodba ima pomembno sporočilo: ljudje s povečano težo za hujšanje potrebujejo strokovno pomoč; le tako bo zmanjšanje teže zdravo, varno in dolgoročno učinkovito.
Tina Sentočnik, dr.med., spec. interne medicine
