Ni vse v hrani

Gospa Slađana me pričaka z narejeno sladico, v pečici že čaka pita za moža. »Tako je zdaj pri nas,« pravi, »zase, kot vidite, pripravljam zelenjavo, za moža pa te ‘naše’ pite. In prav zaradi teh pit in podobne hrane so šli moji kilogrami samo še navzgor,« začne pripovedovati. »Pa smoki in kokakolo, to sem imela rada.«

Piše: Lucija Fatur
Foto: Grega Žunič
Objavljeno: Revija Viva

• Osebna izkaznica
• Ime: Slađana
• Poklic: čistilka
• Starost: 39 let
• Začetek hujšanja: 25. 11. 2016
• Začetna teža: 121,1 kg, ITM 47,60 kg/m2
• Dosežena končna teža: 74,4 kg, ITM 29,24 kg/m2
• Celokupno zmanjšanje teže: 46,7 kg
• Zaključek hujšanja in začetek vzdrževanja teže: 26. 2. 2018

Je bil vzrok hormonski?
Gospa Slađana je pred sedmimi leti v Slovenijo prišla iz Banja Luke. Do 19. leta je imela normalno težo, po takratni operaciji pa se je začela rediti, morda je bil vzrok hormonski. Prišla je do 95-ih kilogramov in kar precej časa to težo nekako vzdrževala. Kasneje je sicer našla motivacijo in voljo, da je izgubila 22 kg, a kilogrami so se vrnili precej hitro. Opravila je pregled hormonov, ki pa ni pokazal nič posebnega. Takrat pa je šla teža samo še navzgor.

Začetek sprememb
Ko je presegla 120 kg, je dobila napotnico za hujšanje. Vendar pa gospa Slađana pove, da je kilogrami v bistvu niso nikoli motili niti ovirali pri njenem delu. »Pravzaprav nisem vedela, kaj me čaka,« nadaljuje Slađana. »A ni mi preostalo drugega, kot da se držim predpisanega jedilnika.« Tako je v prvem mesecu shujšala kar 9 kg. Gibala se ni, o tem sploh ni kaj dosti razmišljala, njeno delo je popoldansko in dopoldan hitro mine. Seveda je morala tudi na tem področju uvesti spremembo.

»Znajti se je treba«
Na začetku se ji je zdelo morda malo nenavadno, da si bo morala odslej obroke pripraviti in odnesti v službo, a kmalu je to postalo povsem vsakdanje. Kakor si je prilagodila obroke, se je lotila tudi hoje – zdaj čas malice izkoristi za hiter sprehod. Kosilo poje bolj hitro, potem pa se odpravi hodit. Sodelavci jo razumejo in podpirajo. Kadar mora z vozičkom za čiščenje nadstropje višje, da voziček v dvigalo, sama pa gre po stopnicah. »Znajti se je treba,« se zasmeji. Del poti do službe se pelje z avtobusom, del gre peš, ali pa prepešači kar vso pot.

Dovolj sta že pogled in vonj
Seveda jo pri njeni odločitvi podpira tudi mož. Gospa Slađana pravi, da nobene hrane posebej ne pogreša, le prva dva meseca juhe, ki jo oba z možem obožujeta, ni pripravila niti zanj. Potem pa se je nekega dne odločila, da jo vendarle skuha, a zgodilo se je nekaj nenavadnega – že med pripravo se je naužila znanega vonja in si je kasneje sploh ni več želela. Tako je zdaj tudi s sladkarijami – ima jih doma, celo mora jih imeti, a ko si jih zaželi, ji že sam pogled in vonj zadostujeta. Zelo malokrat si privošči kakšen košček. Ali pa skuha posebno jed, ki je le za moža. Tudi kruh peče sama. Nekoliko težav je imela edino zvečer, iz službe namreč pride šele ob desetih, zato ni pred spanjem jedla praktično ničesar ali pa zelo malo. A nekaj mora vendarle jesti, se je naučila v Medicu.

Trenutek spoznanja
Kako to, da se je sploh odločila za hujšanje, če je kilogrami niso motili, kot je povedala na začetku, jo vprašam. »Res je, niso me motili, kadar sem se videla v ogledalu ali izložbi, sem si mislila, da taka pač sem. Nekega dne pa smo si ogledovali fotografije z bratove poroke. In na vsem lepem sem na sliki zagledala močno, debelo žensko, vse na njej je bilo zelo močno – vrat, roke, ramena … Kar naenkrat me je prešinilo, da sem to vendar jaz! Grozno. Takrat sem pravzaprav prvič videla, kako sem v resnici videti.«

Veliko bolj kakovostno življenje
Šele zdaj tudi občuti, kako lažje se giblje, kako lažje opravlja svojo službo, lažje hodi … Zaveda se, da je njeno življenje zdaj mnogo bolj kakovostno. Prej niti ni vedela, da se človek lahko kdaj bolje počuti oziroma da je to v življenju sploh pomembno. »Ne veš, dokler ne občutiš,« pravi. »Ni vse v hrani! Iz sebe sem naredila invalida,« razmišlja zdaj o svojih preteklih letih. Po enem letu je lažja kar za 46 kilogramov.