To misel je gospa Jasmina slišala pred leti in je takrat ni prav dobro razumela. Zdaj jo razume popolnoma. Njene misli so namreč zdaj optimistične, trdno je odločena, da se ne bo več vrnila v tirnice prejšnjega načina življenja.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Grega Žunič
Objavljeno: Revija Viva
- Osebna izkaznica
- Ime: Jasmina
- Starost: 50 let
- Začetek hujšanja: september 2017
- Začetna teža: 118,9 kg, ITM 40,08 kg/m2
- Dosežena končna teža: 80,3 kg, ITM 27,14 kg/m2
- Celokupno zmanjšanje teže: 38,6 kg
- Zaključek hujšanja in začetek vzdrževanja teže: november 2018
Gospa Jasmina pride na pogovor nasmejana, optimistična in polna življenja. Pred 20 leti je bilo popolnoma drugače. »Bila sem kronično utrujena, trpela sem za izgorelostjo, umrl mi je oče, eno leto sem bila v bistvu bolna, saj sem imela ves čas povišano temperaturo.« Hrana je bila v tistih čustveno težkih časih edina tolažba. Nabrani kilogrami pa niso bili več tolažilni. Bližala se je tudi magična starostna meja 50, ki jo marsikatera ženska občuti kot prelomnico in zadnjo možnost za izboljšanje splošnega počutja, kondicije, skratka, kot zadnjo možnost, ko se ženske še lahko spogledujemo s kakšnim letom manj.
Ko gre navzdol …
Vse skupaj se je začelo precej klasično – gospa Jasmina nikoli ni bila prav vitka, pa tudi močnejša ne. Imela je visok pritisk in zdravnica ji je vseeno priporočila, naj shujša. Bila je klasičen primer deloholika. Večkrat je delala tudi po 16 ur na dan, prepričana je bila, da je nenadomestljiva, in brez dela enostavno ni znala biti. Po očetovi smrti pa je šlo s počutjem samo navzdol. Posegala je po nezdravi hrani, pojedla ogromno prigrizkov in sladkarij, brez čokolade si ni predstavljala dneva. Njeni obroki so bili veliki, sestavljali so jih večinoma ogljikovi hidrati. Zdravje ji je začelo pešati in pri 30 je bila zaposlena za polovični delovni čas. »Po očetovi izgubi sem se redila 15 let,« pravi. Poskusila je sicer s hujšanjem v programu zdravstvenega doma, kjer se je tudi spoznala z nordijsko hojo. Nekaj kilogramov je sicer izgubila, a se je spet zredila, ostala je le ljubezen do nordijske hoje.
… prevetriš življenje
Nekega dne se je zaradi povišanega pritiska znašla na urgenci, kjer je sicer niso zadržali, jo je pa dogodek precej prestrašil. Kasneje ji je zdravnica povedala za center Medico in ji predlagala hujšanje. Gospa Jasmina se je dr. Sentočnikove spomnila s televizije iz akcije hujšanja in se odločila, da se bo prepustila. Zdaj mineva leto od prvega obiska, izgubila pa je kar 37 kilogramov. V tem letu je gospa Jasmina temeljito prevetrila svoje življenje, odnos do hrane, do sebe, do svoje podobe. Izguba kilogramov pa je prišla kot posledica vsega tega.
»Zares sem spremenila pogled na svet. V službi nisem več kot 8 ur, pa je delo prav tako dobro opravljeno, naučila sem se tudi, da je nekaj dela lahko narejenega tudi brez mene. Marsikdo še vedno ne razume, da je človek enako odgovoren, tudi če dela manj ur. Saj vendar šteje opravljeno delo! Moram reči, da sem pri tem naredila veliko spremembo. Da o pravilnem prehranjevanju sploh ne govorim.«
Preusmeri misli
Gospa Jasmina rada obiskuje tudi skupino s psihološko podporo, saj se tam lahko bolj poglobi v prepoznavanje stanj in občutkov, ob katerih posega po hrani. Zdaj je na to veliko bolj pozorna. Spoznala je tudi, da želja po hrani traja približno 15 minut, potem pa mine. V tem času lahko naredi kaj drugega, s čimer preusmeri misli – popije kozarec vode in podobno. Eno uro po obroku vendar ne moreš biti lačen! V skupini lahko tudi pove o svojih občutkih in se na ta način nekako razbremeni preteklih dni.
Podpora domačih
Pri spremembah, ki jih ljudje doživljajo ob hujšanju, je ogromnega pomena podpora domačih, pa tudi drugih bližnjih. Jasmina jo ima. In to se ji zdi najpomembnejše.
Izžareva povsem drugo energijo, postala je samozavestna. Če prej niti ni mogla na aerobiko, ker ji je bilo pretežko, se zdaj pogumno pogleda v ogledalo, ali vajo izvaja pravilno. Vzljubila je tudi hojo v hribe.Zdaj smo spet pri misli, ki jo je Jasmina nekoč slišala: Vsaka misel je energija. Gospa Jasmina to potrdi: »Kar si bomo zadali v mislih, bomo z energijo tudi dosegli. Ko si s sabo zadovoljen, se zares marsikaj spremeni.«
Komentar zdravnice
MOTIVACIJA ZA USPEH
Gospa Jasmina je pravkar zaključila 1. fazo obravnave debelosti. Imenujemo jo tudi simptomatska faza, v kateri je celotna obravnava usmerjena v hujšanje. Preden pri posameznem pacientu pričnemo s hujšanjem, moramo presoditi, ali je tega sposoben.
Hujšanje, posebej pri ljudeh, ki imajo visoko začetno težo, je namreč zahteven postopek, ki bo uspešen le pri ustrezno motiviranem pacientu, pripravljenem, da v obravnavo vloži svoj čas, energijo in ne nazadnje tudi lastna finančna sredstva.
Celovita obravnava
Gospa Jasmina je imela v tej, prvi fazi zdravljenja celovito obravnavo. Vzljubila je telovadbo, ki jo obiskuje dvakrat tedensko. Trajanje telovadbe in obremenitev pri pacientih, ki hujšanje pričnejo s tako visoko težo, kot jo je imela gospa Jasmina, mora biti individualno prilagojeno ter strokovno vódeno. Predvsem je pomembno, da bolniku prinaša koristi: izboljšanje telesne zmogljivosti, povečanje gibljivosti sklepov, postopno večanje mišične moči in dolgoročno povečanje mišične mase. Prispevek vadbe k upadu teže je v začetku hujšanja majhen, pomemben pa postane, ko posameznik pridobi na telesni zmogljivosti in zmore z ustrezno aktivnostjo vsakodnevno trošiti kalorije. Telovadba in redna aerobna aktivnost sta izrednega pomena tudi v drugi fazi obravnave debelosti, to je v fazi vzdrževanja teže.
Domiselna dieta
Gospa Jasmina je ob podpori profesorice zdravstvene vzgoje, ki se v centru Medico ukvarja z dietetiko, osvojila pripravo uravnoteženih, zdravih in okusnih obrokov. Dieta med hujšanjem namreč ni nekaj neokusnega, kar je pogosto prva asociacija ljudi, ki bi morali shujšati, in jih od hujšanja pogosto tudi odvrača, pač pa je lahko zelo domiselna in bogata po okusu. Pogosto so je veseli tudi družinski člani pacienta, ki hujša. In zelo pogosto tudi kateri od družinskih članov, ki se mu je začela nekoliko nabirati odvečna teža, shujša ob pacientu, ki je vključen v obravnavo v našem centru.
Čuječa
Med hujšanjem je imela gospa Jasmina ustrezno motivacijsko podporo med obiskovanjem skupine v naši psihološki ambulanti. Spodbujanje k vztrajanju je pomemben del psihološke obravnave, enako pomembno pa je prepoznavanje situacij in stanj, ki bi lahko pripeljala do prenajedanja. Čuječ stik z lastnimi občutki in možnost o njih govoriti v varnem okolju skupine prinese pacientom koristi tudi za čas, ko se po hujšanju spoprimejo z dolgoročnim ohranjanjem zdrave teže.
Ohranjanje teže!
Gospo Jasmino smo poučili, da je ohranjanje teže najtežje v prvih dveh letih po hujšanju. V tem času bo še potrebovala ustrezno strokovno pomoč. Po zaključenem hujšanju obstaja namreč tveganje ponovnega porasta teže, pa tudi ponovnega pojava psiholoških težav, če so bile te vzrok za porast teže v preteklosti. Prav zato moramo biti nanje pozorni in jih ustrezno obravnavati. Nekateri pacienti se tega zavedajo, mnogi pa ukrepajo šele, ko porasta teže po hujšanju sami ne morejo več ustaviti. Vsem njim in gospe Jasmini bi rada položila na srce: delo s težo takrat, ko pacient doseže svojo zdravo ciljno težo, ni končano. In še vsako ponovno hujšanje je veliko težje, kot je bilo prvo. Zaželimo torej gospe Jasmini uspešno ohranjanje teže, njeno tokratno hujšanje pa naj bo njeno zadnje.
dr. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine in psihoterapevtka
