Ko sva z Ano že skoraj zaključili pogovor in se tudi skozi besede »poslovili« od več kot dvajsetih kilogramov, kolikor jih je izgubila od oktobra, me je presenetila: »Saj še nisem prenehala s hujšanjem. Rada bi bila lažja še za petnajst kilogramov.« »Petnajst?« se začudim, vendar mi Ana vse razloži. Pravzaprav kilogrami niti niso več tako pomembni, veliko pomembnejše je to, da se je naučila zdravega in pravilnega prehranjevanja.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Diana Anđelić
Objavljeno: Revija Viva, Jul 2011
- Osebna izkaznica
- Ime: Ana
- Starost: 26 let
- Poklic: študentka
- Začetna teža: 87,7 kg; ITM 35,62; obseg pasu 108,5 cm
- Dosežena teža po osmih mesecih zdravljenja: 62,3 kg; ITM 25,27; obseg pasu 82 cm
- Celokupno zmanjšanje teže: 25,4 kg
- Zmanjšanje obsega pasu: 26,5 cm
- Povprečna mesečna hitrost izgube teže: 3,18 kg
Začnimo na začetku. Ana, kot pravi, je imela vsega zadosti. Iz dneva v dan je iskala pravo voljo – za učenje, za vsakodnevne obveznosti, vse je opravljala z muko, včasih se ji je bilo težko prestaviti od kavča k mizi.
Korak naprej
Prvo spodbudo za hujšanje pri zdravnici ji je dala prijateljica, ki je že obiskovala Medico. Ana se je navdušila, saj je imela precej slabih izkušenj z različnimi dietami: »Pri eni nisi smel jesti tega, pri drugi nečesa drugega, ko pa si z dieto prekinil, si spet jedel po starem – in kmalu so se povrnili vsi kilogrami. Nekateri ljudje tudi radi svarijo pred dietami, češ, stradati ni dobro.« Sama ima celo izkušnjo s 40-dnevnim postom. Poskusila je res marsikaj, obenem pa se je tudi slepila, češ da tako zelo hudo pa spet ni. Težko je našla hlače zase in nikoli se ni veselila nakupovanja oblačil.
Sendviči, kava in sladkarije
Kako to, da je kot srednješolka in pozneje kot študentka prišla do take teže? Imela je neurejeno prehrano, živela je od sendvičev, kave in sladkarij. čeprav ji je takšna hrana občasno že presedala in niti pomisliti ni mogla na rogljičke ali piškote, so še naprej sestavljali njeno prehrano. Vedela je, da bi bilo bolje, če sladkarij sploh ne bi kupovala, vendar jih je vedno želela imeti doma za obiske.
Dovolj!
Zadnja dva meseca je njena teža tako skokovito naraščala, da jo je na to, da se je zredila, oče opozoril že kar vsak konec tedna, ko se je vrnila domov. Ana je vedela, da mora nekaj ukreniti; prijateljičina izkušnja je bila le še pika na i.
Povsem drugače
Ko je prvič dobila v roke jedilnik dr. Sentočnikove, se je začudila nad številom obrokov in količino hrane – zdelo se ji je veliko. Toda to je seveda povsem drugačna hrana, tisto, česar je Ana prej pojedla v minimalnih količinah.
Brez težav brez prigrizkov
Seveda me zanima, ali se težko odpoveduje vsem »dobrotam«, brez katerih prej ni minil niti dan. »Ugotovila sem, da čez dan nisem lačna, zato prigrizkov sploh ne potrebujem. če imamo kako praznovanje, vzamem čisto majhen košček česa sladkega in to mi zadostuje.«
Pot do samospoznanja
Ko pomisli, kaj vse si je včasih dovolila pojesti, čeprav si je obljubila, da ne bo, a je bila želja vseeno močnejša, ji je pred samo seboj kar malo nerodno. Toda take so pač življenjske izkušnje. Težje nas krepijo in bogatijo, dajo nam povod za razmišljanja in v odgovorih odkrivamo sebe.
Neizčrpna energija
Ani je ta izkušnja tudi dobra popotnica za naprej, saj bo znala družino usmerjati po pravi poti prehranjevanja. Predvsem pa ugotavlja, da ima ogromno energije, končno ji ni težko narediti vsega, kar mora ali želi, nikoli več ne pomisli, da se ji kaj ne ljubi. Včasih ni niti pomislila, da bi mesto prepešačila, vse poti je opravila z avtobusom, zdaj pa je prav nasprotno – nobena razdalja se ji ne zdi več prevelika. Enkrat na teden gre na telovadbo v Medico, sicer pa rada hodi v hribe in kolesari. Ko je prišla v ambulanto, si je zadala nalogo, da se bo prenehala voziti z avtobusi – zdaj ji to tudi uspeva.
Zdravniški komentar
ANIN PREPOROD PO USPEŠNEM HUJŠANJU
Pred osmimi meseci, ko sva se prvič srečali v moji ambulanti v centru Medico, je bila Ana še gospodična. Imela je tudi drugačen priimek, kot ga ima danes.
Za obravnavo povečane teže v našem centru se je odločila iz dveh razlogov: prvi je bil občutek nemoči, da bi svojo telesno težo znižala, saj je bila pri njenih rosnih 25 letih zgodovina njenega hujšanja dolga več kot 10 let. Drugi razlog za izbiro prav našega centra pa sta bila priporočilo in pozitivna izkušnja njene prijateljice, ki je bila v obravnavo pri nas že vključena in v njej uspešna.
Prvi poskusi zmanjšanja teže neuspešni
Že od začetka srednje šole, takrat je imela 58 kg, se je namreč z neprestanimi dietami in vključevanjem v različne oblike telesne vadbe trudila telesno težo znižati. Žal pa je ta kljub nenehnemu prizadevanju in močnemu nezadovoljstvu s telesnim videzom neprestano naraščala. Ob koncu srednje šole je tako Ana tehtala 65 kg, sedem let pozneje, ob vključitvi v obravnavo v centru Medico dr. Sentočnik, pa kar 22 kg več. Vsi njeni poskusi zmanjšanja teže so bili neuspešni in pravzaprav kontraproduktivni: teža je naraščala, v Ani pa se je vedno bolj utrjevalo nezadovoljstvo z videzom in občutek nemoči doseči cilj – normalno težo.
Uvid
Lahko bi rekla, da se je v center Medico zatekla pravzaprav iz obupa. Njena motivacija je bila kratkoročna, zagotovo v veliki meri povezana tudi z bližajočo se poroko. Realnega uvida v vzroke za povečano težo ni imela, tudi ne v vse potrebne spremembe za njeno znižanje in ohranjanje na dolgi rok. A na naročene storitve je prihajala redno in brez izgovorov, kar je bil dober znak. Postopoma je začenjala bolje razumevati in natančneje opazovati svoje vedenje v zvezi s hrano, kar je dobra osnova za dolgoročno spreminjanje prehranskih navad. Njena sprva visoka pričakovanja glede izgube teže, ki jih opažamo pri skoraj vseh naših pacientih, so postala realnejša, s tem pa se je zmanjševala tudi stiska ob občasno manjši hitrosti hujšanja od pričakovane. Ta paciente žal pogosto potisne »čez rob«.
Hitrost izgube teže je namreč lahko dobra informacija in izhodišče za analizo vzrokov, ki so do hitrejšega ali počasnejšega hujšanja pripeljali; lahko pa, kar se dogaja pogosto, zastoj v teži služi kot dober izgovor za opustitev izbranega programa zdravljenja in posameznika usmeri v iskanje drugih rešitev, ki bodo »hitrejše, lažje, boljše«.
Spremembe, ki jih prinaša življenje
Danes se Ana v marsičem razlikuje od nekoliko plahega, s seboj nezadovoljnega dekleta, kakršno sem doživela ob najinem prvem srečanju. Izrazito je seveda spremenjen njen videz. V začetku meseca maja se je poročila in preselila iz primarne v svojo novo družino. Usmerja se v delo v svojem poklicu, v katerem je zadovoljna, in verjamem, da bo v njem lahko uresničila svoje talente in svojo ustvarjalnost. A najpomembnejše spremembe ni videti navzven. Ta se je zgodila in se še vedno dogaja v Ani.
Anina prizadevanja glede teže tudi še po poroki – na slikah s poročne slovesnosti, ki mi jih je z veseljem in hvaležnostjo pokazala, je sijala v svoji nežni lepoti – prepričljivo kažejo na njeno notranjo, psihološko spremembo. Verjamem, da ima na pragu svoje odraslosti, ki je naša svoboda in naš izziv, moč, ki ji bo pomagala vztrajati na pravi poti.
Tina Sentočnik, dr.med., spec. interne medicine
