Moj tokratni sogovornik Janez, ki je od februarja izgubil kar precej kilogramov, ni kaj prida razmišljal o vzrokih, zaradi katerih se je zredil, ni veliko razpravljal o tem, da izgubljenih 24 kilogramov sploh ni malo, niti ni dolgo razmišljal, kako bo odgovoril na moje vprašanje, ali kdaj pomisli, da bi se v prihodnosti utegnil spet zrediti in ali ga je tega morda celo strah.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Diana Anđelić
Objavljeno: Revija Viva, Avgust 2011
- Osebna izkaznica
- Ime: Janez
- Starost: 38 let
- Poklic: strojni tehnik
- Začetna teža: 100,2 kg; ITM 32,35; obseg pasu 111 cm
- Dosežena teža po hujšanju: 76,9 kg; ITM 24,83; obseg pasu 87 cm
- Trajanje hujšanja: 6 mesecev
- Celokupna redukcija teže: 23,3 kg
- Povprečna tedenska izguba teže: 1 kg
Obisk pri zdravnici, njena strokovna pomoč, sprememba prehrane in življenjskega sloga nasploh, to so za Janeza dejstva, ki jih pač moraš sprejeti, predvsem pa moraš vse opraviti – sam.
Ko dozori odločitev
Toda če hočeš življenje postaviti na glavo, vendar v pozitivnem smislu, mora v glavi dozoreti odločitev, trdna odločitev. Okolica ti sicer lahko pomaga in podpora bližnjih je nenadomestljiva, in vendar je vsakdo sam s svojimi kilogrami. Kako dozori odločitev – to je težko, skoraj nemogoče razložiti. Nekega dne se zgodi.
Dovolj samega sebe
K hujšanju ga je nagovorila žena. Janez se je na določeni točki svojega življenja v svoji koži res slabo počutil, preprosto mu je bilo “dovolj samega sebe”. Že predtem je poskusil z nekaj dietami, z vsako je tudi izgubil nekaj kilogramov, vendar se je že kmalu znova zredil – zaradi znanega dejstva, da te diete ne naučijo drugačnega prehranjevanja, ki se ga nato držiš vse življenje. Ženina sodelavka je povedala zgodbo svoje prijateljice, ki je imela dobro izkušnjo z Medicom, Janez je za mnenje povprašal še svojo zdravnico … Potem ni več odlašal – le zakaj mu ne bi pomagali strokovnjaki?
Napačno prehranjevanje in premalo gibanja
Med vzroke za povečano težo v zadnjih letih šteje to, da si je pred leti pri teku poškodoval koleno – takrat je popolnoma opustil rekreacijo. Meni, da je za povečano težo v največji meri kriva nepravilno in preobilno prehranjevanje. Priznava tudi, da ni užival prav zdrave hrane, poleg tega je dan začel brez zajtrka in večino hrane zaužil pri kosilu in zvečer.
“Pa še to,” pravi, “je bila pretežno nezdrava hrana.” Pri hoji v klanec je občutil težave, zadihal se je že med hojo po stopnicah, tudi s kolesom navkreber je šlo le stežka.
Prepustil se je strokovnjakom
Ob prvem obisku ni pričakoval drugega kot navodila.
Kaj, kako, kdaj. Zdi se mu prav, da se pri rečeh, na katere se ne spoznamo ali o njih ne vemo dovolj, prepustimo strokovnjakom. Poleg tega strokovni nasveti pomagajo pri motivaciji. Zdaj zna spremljati svoje obroke: če nečesa poje preveč, ve, kaj je bilo narobe, ve pa tudi, kako bo napako popravil. Doma je postal “šef kuhinje”; nad nekoliko drugačnimi, predvsem pa rednimi obroki, je navdušil tudi sina, žena pa je podoben jedilnik imela že prej.
Zdaj moramo poskrbeti zase!
Janez na prvo mesto prednosti nove podobe postavlja počutje. “Gledam nekatere svoje vrstnike in včasih se vprašam – kdaj bomo poskrbeli zase, če ne zdaj? S preveliko težo si sčasoma lahko nakopljemo marsikatero bolezen, ki nas bo morda pestila vse življenje.”
Spet teče maraton
“Edino, kar nam preostane, je preventiva: primerna teža, gibanje, življenjski slog. Odločitev je dobesedno v naših rokah.” Zdaj veliko lažje prenaša poletno vročino, žene nekaterih znancev ga svojim možem predstavljajo za zgled, znova je navdušen tekač. Načrtovani mali maraton je le uvod v pravi, 42-kilometrski maraton, ki ga je nekoč že pretekel.
Zdravniški komentar
PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL
Gospod Janez se je odločil, da poišče pomoč zaradi povečane teže v centru Medico, ker sam pri hujšanju ni bil uspešen. V nasprotju z večino pacientov, ki jih srečujem v svoji ordinaciji, je imel naš tokratni pacient povečano težo krajši čas – zadnjih pet let.
Potreba po pomoči
V tem času je – po poškodbi kolena med tekom maratona – pridobil skoraj trideset kilogramov. Tehtnica mu je pred dvema letoma pokazala kar 104 kg; takrat se je odločil, da mora porast teže ustaviti in shujšati. Najprej je poskusil sam, večkrat, s kratkotrajnim odrekanjem hrani in povečanjem telesne aktivnosti. A je vsakič hitro odnehal; vztrajati je zmogel le kratek čas, izgubil nekaj kilogramov, pa popustil in izgubljene kilograme hitro spet nadoknadil.
Že relativno kratek čas trajanja debelosti in neaktivnosti je gospodu Janezu povzročil zdravstvene posledice: večina maščobe se mu je nakopičila v notranjosti trebušne votline in v jetrih, povečal se mu je krvni tlak, v krvi pa je imel pomembno zmanjšano količino koristnega – varovalnega holesterola. Našteto skupaj s povečanim obsegom pasu, ki je bil kar 16 cm nad zgornjo normalno mejo za moške, poimenujemo presnovni sindrom in le vprašanje časa je, kdaj bi se pojavila povečana odpornost celic na inzulin (inzulinska rezistenca), predhodnica sladkorne bolezni tipa 2.
Nezdrava hrana na krožniku
Zanimivo je, kako malo znanja o zdravi prehrani ima večina ljudi s povečano težo in gospod Janez glede tega ni bil nikakršna izjema. Njegov običajni jedilnik je bil sestavljen iz kave zjutraj, juhe, testenin, solate in sladice za kosilo in testenin zvečer. Ob naštetih obrokih je posegal še po povsem nezdravi hrani zvečer in v popoldanskem času, s katero se je pogosto tudi prenajedal. Danes, s časovne distance in po pozitivni izkušnji s šestmesečno dieto, sestavljeno iz polnovrednih zdravih obrokov, ocenjuje, da je pred vstopom v obravnavo v centru Medico jedel “samo svinjarijo”.
Pozitiven zgled sinu
S ponosom pove, da je za zgled svojemu starejšemu, 11-letnemu sinu, saj ob očkovi dieti tudi on rad poseže po zdravih in okusnih obrokih. In ne le hrana, s sinom ju druži tudi skupno veselje do aktivnosti – teka. Mlajši, leto in pol star sin, je za skupne aktivnosti še premajhen, a so mu starši s svojimi navadami že v zgodnjem otroštvu pozitiven – ali negativen – zgled. Gospod Janez se tega dobro zaveda.
Ljubezen do teka
Za gospoda Janeza bi lahko uporabila rek: Prišel, videl, zmagal. Motiviran je bil že ob vstopu v obravnavo v centru Medico, z uspehom v zniževanju teže pa je njegova motivacija le še naraščala. Zmanjševanja teže se je lotil z vso potrebno resnostjo in lahko bi rekla – po moško. Značilno za moške je namreč, da med hujšanjem dajejo zelo velik poudarek telesni aktivnosti. Z upadanjem teže in postopnim večanjem telesne zmogljivosti, ki jo je v prvih mesecih nabiral z redno vadbo v naši telovadnici, se je gospodu Janezu vrnila ljubezen do rekreativnega teka. Z individualno prilagojenim programom – osebnim coachingom, kakor tak pristop imenujemo, smo ga usposobili v samostojnega in zmogljivega rekreativnega tekača, ki zna oceniti učinkovitost vadbe, uskladiti gibanje s pravilnim dihanjem, izbrati primeren teren in ne nazadnje s pravilnim ogrevanjem na začetku in raztezanjem na koncu teka ohranjati zdravje in vzdržljivost mišic, sklepov in hrbtenice. Želim mu še veliko užitkov v pretečenih kilometrih!
Tina Sentočnik, dr.med., spec. interne medicine
