Gospo Martino smo že predstavili v tej rubriki. Takrat je pripovedovala, kako se ne boji več stopnic, kako jih zdaj pridno uporablja v rekreativne namene, ob koncu najinega pogovora pa sva se celo pogovarjali, da bi se čez pet let ponovno srečali, kar bi ji bilo za dodatno spodbudo in motivacijo. A mislim, da je oboje zdaj našla kar – doma. Bila sem namreč prijetno presenečena, ko so mi povedali, da sem bom z gospo Martino spet srečala in zdaj spoznala tudi njenega moža. Le nekaj mesecev za njo se je namreč za hujšanje odločil tudi on.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Diana Anđelić
Objavljeno: Revija Viva, Maj 2012
- Osebna izkaznica
- Gospa Martina
- Starost: 55 let
- Poklic: medicinska sestra
- Začetna teža: 116,8 kg; ITM 47,69; obseg pasu 130,5 cm; krvni tlak 151/99 mm Hg
- Začetek hujšanja: 11. 4. 2011
- Dosežena najnižja teža: 76,3 kg; ITM 31,15; obseg pasu 87 cm; krvni tlak 140/66 mm Hg
- Celokupno zmanjšanje teže: 40,5 kg
- Zmanjšanje obsega pasu: 43,5 cm
- Trajanje hujšanja: 1 leto, povprečna mesečna izguba teže: 4 kg
- Gospod Anton
- Starost: 57 let
- Poklic: monter ogrevalnih naprav
- Začetna teža: 99,4 kg; ITM 34,8; obseg pasu 119,6 cm; krvni tlak 150/88 mm Hg
- Začetek hujšanja: 23. 11. 2011
- Dosežena najnižja teža: 80,6 kg; ITM 28,2; obseg pasu 102 cm; krvni tlak 117/71 mm Hg
- Celokupno zmanjšanje teže: 18,6 kg
- Zmanjšanje obsega pasu: 17,6 cm
- Trajanje hujšanja: 5 mesecev, povprečna mesečna izguba teže: 3,8 kg
Pot, ki ju je združila
Zanimiva je namreč tudi njuna osebna zgodba, ki pripoveduje o poznanstvu že iz mladosti, pa o tem, kako ju je življenje potem peljalo vsakega po svoji poti. Ustvarila sta si družini, živela vsak v svojem kraju, pred leti pa sta se znašla drug ob drugem in si zdaj tako tudi delita lepe in malo težje trenutke. A ko se z gospo Martino in gospodom Tonetom pogovarjaš, se zdi, da težji trenutki ob takem partnerstvu niti ne posežejo globoko v njun vsakdan.
“Ne vem, česa sem se bal!”
Gospod Tone je imel kar precej odvečnih kilogramov in začelo mu je nagajati zdravje – krvna slika ni bila najboljša. O hujšanju se je z ženo že pogovarjal, takrat, ko je začela ona s prilagojenim jedilnikom, mu je celo predlagala, naj ji pri obrokih dela družbo. Tone takrat nekako ni bil preveč navdušen, preveč zapleteno se mu je zdelo usklajevanje službenih obveznosti in prehranjevanja. Danes ugotavlja, tako kot mnogi drugi, da je to pravzaprav le stvar odločitve in da se da vse organizirati nekako mimogrede. “Sploh ne vem, česa sem se bal, saj vsak dan vsi obroki vsebujejo vse, kar imam rad,” zdaj navdušeno pravi.
Kaj je torej tisto, zaradi česar se je prej redil?
“Ah, saj veste,” pravi, “nered, večerni obroki, sladkarije … tisto, zaradi česar se verjetno redi večina, pa še opazijo ne, ker se vse dogaja vsak dan po malem.” Pa skorajda nič gibanja, o čemer pa se oba še vedno pogajata sama s seboj, saj nista nikoli bila velika ljubitelja rekreacije. Kakšen sprehod tu in tam, kaj več pa še pride, se zasmejita. Gospe Martini je telovadba sicer že nekoliko bolj zlezla pod kožo in jo kar pogreša, če ne pride, pa bo sčasoma verjetno tudi Tone raje pogledal v notranjost telovadnice.
Preventiva je nuja
Gospa Martina kot medicinska sestra ugotavlja, da je skrb za težo že od malih nog pri nas premalo poudarjena. “Debelost je bolezen,” pravi, “in kot tako bi jo morali tudi upoštevati. Že mlade bi morali učiti o pravilnem prehranjevanju, bolj poudarjati pomen teže za zdravje, večkrat razlagati o vseh posledicah, ki jih prevelika telesna teža lahko prinese, s tem bi se vsi pravzaprav morali ukvarjati vsak dan, moralo bi nam kar nekako postati rutina, in ne šele takrat, ko pride do debelosti in ko so posledice že tu. Kot pri drugih stvareh bi tudi na tem področju preventiva morala postati nuja.”
Zgled povezanosti in optimizma
Z možem imata dogovor – kadar gresta na praznovanje, drug drugega opozarjata, če preveč „grešita“. Včasih se kdo temu sicer čudi, a prav to so tiste ovire, čez katere bi sam morda težko stopil in bi bila želja po hrani močnejša, ker pa drug drugega opozorita, gre vse kar nekako mimo. Morda se na prvi pogled zdi drugače, a v resnici gre za spodbudo, češ, „zdrživa“.
Do zdaj sta zelo uspešna. Gospa Martina je sicer že dosegla težo, ki sta jo z zdravnico načrtovali, a ker je motivirana in se dobro počuti, bi rada izgubila še kakšen kilogram. Tudi gospod Tone je v izvrstni formi, nekoliko mu še nagaja visok pritisk, za kar pa „krivi“ trenutno nekoliko bolj stresno obdobje. Njuna pripoved se ves čas prepleta. Prijetna sogovornika sta in v resnici zgled povezanosti in optimizma.
Zdravniški komentar
HUJŠANJE V DVOJE
Gospo Martino smo pred nekaj meseci v Vivi že predstavili. Danes jo predstavljamo skupaj z možem, ki se je odločil za hujšanje prav na njeno pobudo.
Gospod Anton o tem, da je debelost bolezen in da jo je potrebno zdraviti, v preteklosti ni razmišljal. Tri leta ima previsok krvni tlak, dve leti sladkorno bolezen, več let pa tudi povečano količino maščob v krvi. Ob prvem pregledu v moji ambulanti je jemal štiri različna zdravila, a je bil krvni tlak še vedno previsok, previsoka je bila tudi količina maščob v krvi.
Povrnjeno zdravje
Gospod Anton je imel pred tremi leti celo 116 kg in je takrat sam shujšal za več kot 30 kilogramov.
Zadnji dve leti je bitko s težo postopoma izgubljal – ponovno je pridobil več kot polovico izgubljenih kilogramov. Danes, ko je uspešno shujšal, je njegov krvni tlak normalen, celo nizek, postopoma bo lahko opustil tako zdravila za urejanje krvnega tlaka kot tudi za sladkorno bolezen.
Dober zgled
Zakonca Peterlin imata za seboj težke življenjske izkušnje: oba sta bila že poročena, skupno pot sta začela že v zrelih letih. Oba imata otroke iz prejšnjih zakonov, ki so odrasli in osamosvojeni – prihaja torej njun čas. Gospa Martina je ob svoji odločitvi za hujšanje in ob odličnem počutju ob znižani teži za spremembo prehranskih navad navdušila tudi moža. Ko je prišel v ambulanto prvič, glede hujšanja še ni bil povsem odločen. Po pogovoru in prvih izkušnjah z dieto pa je spoznal, da za zmanjšanje teže ne bo potrebno stradati.
Skupaj za zdravo prihodnost
Odločitev zakoncev Peterlin za hujšanje je pravzaprav odločitev za spremenjen življenjski slog. Leta, ki so pred njima, si želita preživeti zdrava in z občutkom, da končno obvladujeta svoje življenje. Imata skupne cilje, za katere sta se pripravljena truditi in drug drugemu stati ob strani. Zavedata se, da jima bo skupaj lažje. Tudi v borbi s težo.
Tina Sentočnik, dr.med., spec. interne medicine
