Naj bo moja zgodba spodbuda vsem, ki se jim težave s kilogrami morda ponovijo. V življenju se srečujemo z različnimi izzivi, ob katerih rastemo in se spoznavamo. Morda na nekatere včasih odreagiramo tako, kot si ne bi želeli, a obupati res ne smemo. Sama sem prvič tukaj shujšala pred desetimi leti, potem pa se je zgodilo, a sem ponovno prišla po pomoč,« začne pripovedovati svojo zgodbo gospa Simona.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Grega Žunič
Objavljeno: Revija Viva
- Osebna izkaznica
- Ime: Simona
- Poklic: socialna delavka
- Starost: 57 let
- Začetek hujšanja: 2. 12. 2016
- Začetna teža: 91,7 kg, ITM 32,49 kg/m2
- Dosežena končna teža: 64,2 kg, ITM 22,74 kg/m2
- Celokupno zmanjšanje teže: 27,5 kg
- 1. faza zdravljenja: hujšanje in stabilizacija teže
- – Čas trajanja hujšanja: 10 mesecev
- – stabilizacija teže: 3 mesece
- 2. faza zdravljenja: vzdrževanje teže
- – Predvideni čas, potreben za vzdrževanje teže: 5 let
Takrat jo je spreletelo
Takrat je bila prepričana, da je bilo to njeno prvo in zadnje hujšanje. Da se ji res ne bo več treba ukvarjati s kilogrami. Z njenimi kilogrami se je sicer ukvarjala že njena mati, saj je bila Simona med počitnicami po 7. razredu v bolnišnici na hujšanju. Kasneje se je odločila, da preveč rada je, da bi pazila še na kilograme. To je vzela v zakup. Ko pa se je enkrat v službeni ambulanti stehtala, je tehtnica pokazala 89 kg. Takrat jo je spreletelo: »To je skoraj 90!« Prvič je pomislila, da bodo šli kilogrami samo še navzgor. Dobila je napotnico za hujšanje in tako je prišla v Medico center.
Včasih zmoremo, drugič nekoliko težje
Hujšanje ji je šlo dobro od rok in bila je prepričana, da je z odvečnimi kilogrami opravila za vselej. Da se je naučila obvladovati željo po hrani. Telovadbe sicer ni marala in se s tem tudi ni ukvarjala. Bila je zadovoljna s svojim novim videzom. A življenje nas vedno znova preseneča in preizkuša. Včasih zmoremo, drugič nekoliko težje. Gospa Simona je izgubila službo, v zvezi s tem doživela mnoga razočaranja, ki se jim je sicer postavljala po robu, a kot socialno delavko po izobrazbi so jo krivice še toliko bolj bolele. Hrana je vedno pri roki za tolažbo, a bolje se počutimo le kratek čas. Tudi gospa Simona v nekem trenutku želje po hrani ni več znala in zmogla obvladovati. »Je izguba službe izgovor ali pojasnilo za prenajedanje,« se zdaj sprašuje. Kilogrami so se spet začeli kopičiti, številka je šla tokrat že čez 90. Prestrašila se je.
Sedaj je vzljubila tudi telovadbo
V Medico je ponovno prišla pred letom dni. Zaveda se, da je hujšanje delo in tako se je vsega skupaj tudi lotila. V tem trenutku se ukvarja s sabo, začela je hoditi tudi na telovadbo, trikrat tedensko je to vzela kot neko zadolžitev, ki ji je zdaj v največje veselje. Nikoli si pravzaprav ni predstavljala, da bo telovadbo tako vzljubila, zdaj si težko predstavlja dneve brez gibanja. Ob gibanju se nekako lažje spoprime tudi z željo po hrani.
Obvladati stres brez prenajedanja
Ker jo je reakcija ob izgubi službe nekoliko presenetila, saj si res ni predstavljala, da se bo še kdaj zredila, se ji zdaj zdi najbolj pomembno, da se nauči obvladati stres brez prenajedanja. Počasi se uči, da trenutna želja po hrani tudi mine. Sprva se je škrobnim ogljikovim hidratom povsem odpovedala, saj je bila mnenja, da raje ne je nič kot malo, zdaj pa si upa privoščiti malo, že zaradi občutka, da se ji ne bo treba vse življenje odpovedovati hrani, ki jo ima rada.
Učimo se tudi na svojih spodrsljajih
Z veseljem prihaja v Medico, saj ji to okolje daje občutek varnosti, občutek, da bo zdržala in uspela ob novem načinu življenja, saj se zaveda, da je to sprememba za vse življenje. Kajti pomembno je, da svoj vsakdan spremenimo do te mere, da o njem sploh več ne razmišljamo, ampak ga v celoti usvojimo in živimo. Gospa Simona se zdaj sicer zaveda, da se učimo vse življenje tudi na lastnih spodrsljajih, a vsak nov pogled nas pravzaprav bogati.
Komentar zdravnice
NAJTEŽJE JE TEŽO PO HUJŠANJU OHRANITI
Gospa Simona je bila v centru Medico zaradi prekomerne teže tokrat obravnavana drugič. Predhodno hujšanje je potekalo v letu 2006 in je bilo uspešno, dosežena končna teža pa sicer kar nekaj kilogramov višja, kot jo ima danes. V prvem poskusu je prišla zgolj in samo »hujšati«, ko je svoj cilj dosegla, je ni bilo več na kontrolo, mislila je, da je to – to. Da bo, če je zmogla shujšati, zagotovo znala nižjo težo tudi ohraniti.
Težo po prvem hujšanju je dokaj uspešno ohranjala nekaj let, rediti se je pričela, ko so se pojavile psihične stiske v povezavi z izgubo službe in novim delovnim mestom. To je zgodba, ki jo v ambulanti slišim pogosto – prav krizne življenjske situacije, ki jih vsak doživlja po svoje, velikokrat botrujejo porastu teže. Visoko težo, kot jo je imela gospa Simona, pogosto spremljajo telesne in psihične težave. Debelost je bolezen sama po sebi, je pa tudi dejavnik tveganja za številne komplikacije, ki jih težko odpravimo z zdravili ali drugimi zdravstvenimi postopki, če bolnik ne shujša.
Celovita in timska obravnava
Kot internistka in psihoterapevtka sem spremljala njeno telesno stanje ob hujšanju in ji nudila podporo, profesorica zdravstvene vzgoje je skrbela za pravilno izvedbo jedilnika, psihologinja se je ukvarjala z njeno motivacijo, aktivacijski terapevti – kineziterapevti pa za ustrezno vadbo in njeno pravilno izvedbo. V fazi hujšanja smo izvajali kozmetološke postopke za oblikovanje postave ter proti ohlapnosti mišic in kože, s katerimi smo, skupaj z redno, vòdeno vadbo, poskrbeli za ohranjanje in utrjevanje mišične mase, kar je med hujšanjem zelo pomembno. Negovalni kozmetološki postopki za obraz in telo, ki jih izvaja diplomirana kozmetičarka, so potrebni tudi po hujšanju, saj se postava preoblikuje in koža krči vsaj še leto dni po hujšanju. Različni postopki, ki vključujejo masažne tehnike, so seveda dobrodošli tudi zaradi sprostitvenega in zdravilnega učinka.
Največja motivacija
Prav zadovoljstvo s počutjem ter zdravim in estetskim videzom je pri bolnikih, ko shujšajo, eden najmočnejših motivatorjev za nadaljnje vztrajanje. Ob tem pa je pomembno tudi zavedanje, da je s hujšanjem opravljen šele prvi del obravnave. Čas, potreben za utrditev in ohranjanje novih navad in s tem nižje teže, je veliko daljšikot čas, potreben za hujšanje. Z vztrajanjem pa nove navade počasi preidejo v kri.
Strokovna dognanja potrjujejo, da je težo najtežje ohranjati prvi dve leti po hujšanju. V tem času klienti potrebujejo spodbudo in podporo, zunanjo kontrolo, redno, ustrezno, pravilno telesno vadbo ter pomoč pri utrjevanju motivacije in zdravih prehranskih navad.Tokrat se tega zaveda tudi gospa Simona. Vztraja že več kot leto dni in v centru jo vsi spodbujamo, da bi vztrajala še naprej.
dr. Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine in psihoterapevtka
