Včasih komu ni povsem jasno, le kako se naberejo kilogrami. Marsikomu se zdi, da čez dan ne poje prav veliko in da niti ni pretirano kalorično, nedeljski sprehod pa je tudi že kar primerno gibanje.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Diana Anđelić
Objavljeno: Revija Viva, November 2011
- Osebna izkaznica
- Ime: Refik
- Starost: 58 let
- Poklic: pravnik
- Začetna teža: 131,5 kg; ITM 38,4; obseg pasu 132 cm
- Začetek zdravljenja: 20. 7. 2007
- Dosežena teža po 1. fazi zdravljenja – redukciji teže (6 mesecev): 121,9 kg; ITM 35,61
- Dosežena teža štiri leta po začetku zdravljenja (5. 9. 2011): 108 kg; ITM 31,56; obseg pasu 111 cm
- Celokupno zmanjšanje teže: 23,5 kg
- Zmanjšanje obsega pasu: 21 cm
Vemo, koliko pojemo v enem samem dnevu?
Gospod Refik se je med hujšanjem domislil zanimivega “recepta”. Takole pravi: “Vzemite posodo in vanjo spravljajte enako količino vsega, kar ste zaužili čez dan. Vsaka malenkost, ki jo pojeste mimogrede, naj se znajde tudi v posodi. Prepričan sem, da ne boste mogli verjeti, kaj vse ste pojedli v enem samem dnevu, kaj šele v tednu dni!”
Malo tukaj, malo tam
Gospod Refik zaradi službenih obveznosti veliko potuje. Kosila, sprejemi, dobra hrana, malo tukaj, malo tam. Sčasoma se je nabralo. Dokler se je ukvarjal s športom, je bilo vse v redu, pozneje pa so se začeli kilogrami kopičiti. Moj sogovornik je precej visok, zaradi česar številka na tehtnici zlahka zavede, češ, gospod je vendar tudi visok. Poskušal je sam, uspelo mu je, vendar se je spet zredil. Potem ga je hči prijavila pri zdravnici.
Prvi vtis
Za gospoda Refika je zunanji videz pomemben. “Ljudje smo pač taki, da si zapomnimo prvi vtis – in kaj drugega je prvi vtis kot prav zunanjost,” pravi. človek, ki nekaj da na svojo zunanjost, torej tudi na težo, vzbuja vtis resnosti, trdnega značaja, nepopustljivosti. In ljudje smo taki, da ta vtis nehote prenesemo tudi na druga področja človekovega življenja.
Uživa v hrani
Gospod Refik uživa v hrani. Zato je prej užival, kadar je le imel priložnost. Teh pa je bilo kar precej. “Zdaj,” pravi, “je drugače. V hrani še vedno uživam, tega ne zanikam, vendar je pojem veliko manj. Poskusim, in to mi zadostuje.
Ob običajnih dneh seveda ne delam napak.” Vsi, ki morajo veliko službeno potovati ali se po večkrat na teden udeležujejo poslovnih kosil, se srečujejo z dodatno težavo pri vzdrževanju teže – če kuhamo sami, natanko poznamo sestavine in jedilnik, če pa jemo zunaj, moramo precej bolj paziti na to, kaj in kolikokrat jemo. Pri zdravnici se pacienti naučijo tudi tega, kako ravnati ob takih priložnostih, kaj od ponujene hrane vzeti, katere sladice so primerne, kakšen naj bo jedilnik naslednji dan.
Vztrajal bo!
Gospod Refik ima žal težave s hrbtenico, ki ga v zadnjem času ovirajo pri rekreaciji. Tolaži se z besedami svojega zdravnika, da bi bilo ob prejšnji teži in pri taki okvari hrbtenice njegovo zdravstveno stanje še precej slabše. Ker se s športom ne more ukvarjati, mora biti pri prehrani še toliko bolj pazljiv. Motivacije za vztrajanje pa ima gospod Refik dovolj.
Zdravniški komentar
POPOLNA PREOBRAZBA
Štiri leta je potreboval naš tokratni pacient za temeljito osebno pre-obrazbo, ki ne zadeva le njegove teže in zunanjega videza. Srednjih let, prekomerno prehranjen in z vidnimi znaki “hedonističnega življenjskega sloga” – tako bi lahko strnila svoj prvi vtis ob najinem uvodnem srečanju pred dobrimi štirimi leti. Vtis, ki ga gospod Refik daje danes, pa je povsem drugačen: je zrel, urejen in odgovoren moški, ki se je odločil spremeniti ne le svojo težo, temveč tudi odnos do hrane in hitrih užitkov ter svoj pogled na pomembne stvari v življenju.
Davek na ugodje
Soočanje z realnostjo v življenju je vsakomur svojevrsten izziv. Pred zavedanjem lastne nemoči nas ščitijo različni obrambni mehanizmi, ki nam pomagajo ohranjati dobro samopodobo, samospoštovanje in spoštovanje drugih; varujejo nas pred negativnimi čustvi in nam omogočajo čustveno stabilnost. Težave se pojavijo, ko obrambni mehanizmi postanejo prevladujoči in trajni način reševanja problemov, posledica pa je nesposobnost uvideti resnični vzrok svojih težav. Ker ga ne vidimo, ga tudi ne moremo odpraviti. Ljudje v poskusu samozaščite pred realnostjo velikokrat izberejo zatekanje k užitkom. Današnji čas in okolje nam jih ponujata veliko: dobra, okusna in obilna hrana, opojna kapljica in kajenje cigaret so najpogostejši med njimi. Pogosto so, žal, tudi družbeno najsprejemljivejši, saj hoji po robu in čezenj vse prevečkrat jemljemo ostrino z dobrohotnim popuščanjem “bon-vivantstvu” – dobri hrani in pijači se vendar ni potrebno odrekati!
Vse našteto pogojuje obrambo zanikanja v povezavi s prekomerno težo, uživanjem alkoholnih pijač in kajenjem, in to tako posameznika kot tudi družbe. Preseganje obrambnih mehanizmov in prepoznavanje tveganih vzorcev vedenja kot problema, s katerim smo se pripravljeni soočiti in ga premagati, zahteva osebnostni razvoj, željo in pripravljenost globljega vpogleda vase, pa tudi sposobnost zavzeti realističen odnos do sebe in sveta. Dolgotrajno popuščanje težnji po ugodju zahteva namreč svoj davek in ima posledice – na zdravju, medosebnih odnosih in delovni storilnosti. Zato je dobro, če nam prebujenje uspe čimprej.
Koraki v pravo smer
Zdravniku je vedno v izziv pacienta s kronično zdravstveno težavo spremljati na dolgi rok, vzdrževati njegovo motivacijo in slediti njegovim sposobnostim in zmožnostim. Kadar imamo znanje in srečo, pacient pa dovolj trdne volje in kapacitet, se stvari izidejo optimalno: spremeni se vrednotenje lastnega življenja, več je prijetnih občutkov, ki izhajajo iz notranjega zadovoljstva in jih dosežemo brez zlorabe pospeševalcev površinskega ugodja. Izboljša ali povrne se telesno zdravje in življenje postane v celoti polno, smiselno in prijetno.
Gospodu Refiku želim, da tako ostane.
Tina Sentočnik, dr.med., spec. interne medicine
