Pripoved gospe Saše je tako posebna, kot je posebna sama. In kot je posebna njena želja po izgubi teže. Nikoli ni namreč razmišljala o svojem videzu. Po rojstvu hčerke pred dvema letoma in pol je bila prav ponosna na svoje telo in trebuh, prevzelo jo je samo dejstvo, kaj vse zmore žensko telo. Pa čeprav je bila takrat njena teža skoraj 100 kg. A zgodovina njenih kilogramov sega že v otroštvo.
Piše: Lucija Fatur
Foto: Diana Anđelić
Objavljeno: Revija Viva, Maj 2011
- Osebna izkaznica
- Ime: Nina
- Starost: 36 let
- Poklic: negovalka
- Začetna teža: 90,6 kg ITM 30; 27; obseg pasu 92 cm
- Trajanje hujšanja: 7 mesecev, vzdrževanje teže: 6 mesecev
- Celokupna redukcija teže: 16,5 kg, zmanjšanje obsega pasu 18 cm
- Povprečna mesečna hitrost hujšanja: 2,4 kg
Že kot desetletna deklica je namreč trpela za krčnimi žilami in trombozo. Mama jo je zato kar najbolj razvajala z najljubšimi jedmi, tudi gibanje so ji bolj kot ne odsvetovali. Kilogrami so se nabirali in nabirali in že na pragu pubertete je morala za pol leta oditi v Šentvid pri Stični na hujšanje. Tega obdobja se sicer spominja kot nekaj pozitivnega, saj so ji dnevi med vrstniki hitro minevali in že takrat je izgubila 20 kilogramov. Vendar pa je bil pristop do hujšanja nekaj povsem drugega, kakršna je njena današnja izkušnja – jedli so namreč vse, a izredno malo, dvakrat tedensko pa le sadje in zelenjavo.
Prehrana rešitev za težave
V kasnejših letih je njena teža nihala, bila ob koncu srednje šole celo nizka, vendar leta prinesejo svoje. Nastopijo določene življenjske krize, slaba obdobja, stresi … ki jih je Saša reševala – s hrano. Bila je najbližje, najslajša, človeka hitro potolaži in zadovolji. Le nosečnost je bila tista, zaradi katere je Saša pri hrani začela paziti, saj je vedela, da preveč kilogramov lahko prinese precej težav.
Z rojstvom odločitev za hujšanje
Rojstvo hčerke pa je prineslo precej temeljnih življenjskih odločitev in ena med njimi je bila tudi – shujšati. Predvsem pa – spremeniti odnos do hrane. »Želim biti zgled svoji hčerki, kot stokilska mamica se res ne morem loviti z živahno punčko,« pravi Saša. »Predvsem pa sem želela najti in se naučiti mehanizmov, s katerimi bi nadomestila oziroma znala ukrotiti poseganje po hrani.«
Poiskati vzroke za prenajedanje
Saša je namreč poznala osnove pravilnega prehranjevanja, osem let tudi ni jedla mesa, tako da je razumsko prav dobro vedela, zakaj se redi in na kakšen način bi kilograme lahko izgubila. Zavedala pa se je verjetno še pomembnejšega dejstva – namreč, da sama ne more opraviti z vzroki in povodi, ki so jo vsa leta vodili k hrani in tolažbi z njo, k prenajedanju.
Spodbuda in pogum za naprej
V tem tudi vidi prednost obiskov v Medicu – če ti spodrsne, še ni konec sveta, dobiš potrebno spodbudo, pomagajo ti raziskati vzroke za zdrs, in pogumno greš naprej. Z vsakim korakom si bližje cilju, pa ne le nižji teži, predvsem se mreža neznanih in globoko zakopanih vzrokov in travm vedno bolj razpleta in postaja čisto polje. Z vsakim zdrsom, z vsako napako je Saši postajalo, in ji še vedno postaja, jasneje, zakaj prav hrana. Zakaj tolažba s hrano. Išče vzroke in jih najde.
Premagala moč želje po hrani
Predvsem pa so ji pokazali pot in način, kako se soočiš z neko travmo na drugačen način in ne v hrani. Na nek način je hrano morda podcenjevala, v smislu njenih negativnih učinkov. Neprestano je menjala željo po sladkem in slanem. Pripravljala si je obroke, ki so bili zelo kalorični. Ko je prišla želja po hrani, je bila nepredstavljivo močna.
Niti kazen niti nagrada
Sašina pot še zdaleč ni končana. Zdi se ji, da je zdaj nekako zadnji čas, da uredi svoje težave, da ji hrana končno ne bo več niti kazen niti nagrada, saj hkrati ve, da je z leti to vedno težje. Veliko je že spremenila, nekatere stvari še ostajajo.
Lažji strah z lažjo težo
Najti bo morala nove in nove načine za sprostitev, veseli se selitve, saj bo bližje naravi, v kateri je včasih že velikokrat na sprehodih našla odgovore na svoja vprašanja. Prizna, da jo je strah prihodnosti. A z vsakim novim odgovorom, ki ga najde, je ta strah lažji. Tako kot teža.
Zdravniški komentar
ZDRAVLJENJE DEBELOSTI PO MERI
Gospa Saša je mlada mamica dveinpolletne deklice, ki je imela ob prvem pregledu v moji ambulanti pred desetimi meseci kar nekaj težav, takrat prvič odkritih in na prvi pogled nepovezanih s prekomerno telesno težo.
Kot desetletni otrok je po operaciji slepiča doživela globoko podkolensko vensko trombozo, od takrat dalje ima na desni nogi težave z venskim ožiljem. Alergična je na sončno svetlobo. Pogosto je imela migreno. S preiskavami smo ugotovili slabo delovanje ščitnice. Nekoliko povečano težo je imela že kot otrok, po operaciji slepiča in zapletih po njej pa se je zredila kar na 96 kg, zelo povečano težo za dvanajstletno dekle. Starši so jo vključili v program obravnave debelosti otrok v Šentvidu pri Stični, kjer je šestih mesecih shujšala iz 96 na 72 kilogramov. Teža je nato nekoliko nihala in je že kmalu po 15. letu začela ponovno naraščati. Pri osemnajstih letih je imela tako 85 kilogramov.
Pri dvajsetih je začela odkrivati lepote sveta in zanimivosti potovanj, ob manjši osredotočenosti na hrano in spremenjenem življenjskem slogu pa je spontano shujšala na 63 kilogramov. Hrana naj bi takrat izgubila osrednje mesto v njenem življenju, pomembnejše so postale druge stvari.
… nato pa je ponovno pridobila kilograme.
Pred nekaj več kot tremi leti se je Saša poročila. Preselila se je k možu in njegovi družini ter se srečala z zelo pogostim pojavom v Sloveniji – izkazovanjem pozornosti in naklonjenosti s hrano. Zdaj jo je s hrano razvajala tašča in Saša, že tako nagnjena k debelosti, se je pričela ponovno rediti. Ob zanositvi je imela 92 kilogramov, pred porodom 108. Ko je njena hčerka začela hoditi in je ni več potrebovala 24 ur na dan, se je Saša odločila, da mora nekaj narediti zase. Najbolj jo je motila njena povečana teža in odločila se je za hujšanje.
Očitni in zelo dobri rezultati!
V prvih šestih mesecih smo v centru Medico Saši pomagali zniževati telesno težo. Dobila je po meri narejen jedilnik, s temeljitim dietnim svetovanjem in učenjem na področju hranoslovja smo ji nudili vso potrebno podporo pri izpeljavi predpisane diete. V prvih štirih mesecih smo ji ob intenzivni vadbi v naši telovadnici pomagali pri oblikovanju postave in izgubi maščobe na najbolj kritičnih mestih s pomočjo različnih strokovno utemeljenih in učinkovitih terapevtskih tehnik – z očitnimi in zelo dobrimi rezultati.
Odstranjevanje vzrokov za porast teže
Po šestih mesecih Saša hitrejše izgube teže ni več zmogla, kar pogosto opažamo pri ljudeh z dalj časa povečano težo in pridruženo motnjo hranjenja (utrjenega patološkega prehranskega vzorca). Pri Saši so bili to pogosti prigrizki med rednimi obroki in prenajedanje ob večerih. Potrebnih je bilo kar nekaj ur usmerjenega dela v psihološko ozadje debelosti in prehranjevanja, ko je tudi Saša uvidela, da je na tej stopnji potrebno pričeti z odstranjevanjem vzrokov za porast teže. Te je pogosto težko odkriti, saj so povezani tako s temperamentom posameznika kot tudi z njegovo vzgojo, občutljivostjo, odzivnostjo na okolje …
Saša je občutljiva mlada ženska, na kar opozarja tako njena alergija kot tudi obolenje ščitnice. Vključena je v vedenjsko-kognitivno skupinsko obravnavo, kjer bo ob pomoči samoopazovanja in odzivih drugih članov izboljšala svojo odpornost na izzive in težave realnega življenja. To ji bo zagotovo pomagalo pri nadaljnji potrebni redukciji teže in njenem uspešnem vzdrževanju. Želim ji vztrajnosti.
Tina Sentočnik, dr.med., spec. internemedicine
